Bakterija, ki lahko povzroča raka: brez hitrega odkritja je smrtnost skoraj 70-odstotna

Helicobacter pylori je prva bakterija na svetu, za katero je dokazano, da povzroča raka. Z njo se ljudje po navadi okužimo do 12. leta starosti, težave pa bakterija začne povzročati šele po 50. letu starosti.

Ker v 80 odstotkih vseh primerov ni nobenih simptomov oziroma ne obstajajo specifične težave, je testiranje edini način za odkritje morebitne okužbe. Helicobacter pylori lahko namreč poleg raka povzroči še veliko bolezni oziroma težav v želodcu, so na današnji novinarski konferenci povedali zdravniki.

V okviru evropskega projekta Togas, v katerem sodelujeta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zdravstveni dom Ljubljana, izvajajo preventivno akcijo testiranja na Helicobacter pylori. V raziskavo je bila povabljena skupina mladih med 30. in 34. letom starosti, povabili so jih več kot 10.000, ki so opredeljeni v ambulantah družinske medicine. Slaba tretjina povabljenih je bila že testirana lani, pri njih so odkrili 230 okužb, ki so jih uspešno pozdravili.

Strokovni vodja pilotne raziskave dr. Bojan Tepeš, ki je razložil pomen projekta, je sočasno opozoril na to, da veliko ljudi umre za rakom želodca, ki ga povzroči bakterija. Gre za rak z visoko smrtnostjo: od milijona ljudi, ki letno zbolijo zanj, jih dobri dve tretjini umre, je poudaril dr. Tepeš. Razlog je ta, da raka odkrijejo prepozno, zato je testiranje ključnega pomena.

Dr. Tepeš prav tako izpostavlja, da sta NIJZ in ZD Ljubljana najbolj uspešni pri izvajanju projekta Togas v primerjavi z drugimi izvajalci v drugih državah.

Da je testiranje ključno pri preprečevanju bolezni, meni tudi dr. Tatjana Kofol Bric z NIJZ. Kofol Bric pravi, da so pri nas leta 2022 odkrili 466 primerov raka želodca, 288 jih je zaradi te bolezni umrlo.

Ta statistika nas uvršča na sedmo mesto po številu obolelih za rakom želodca v Evropski uniji. Čeprav se število bolnikov zmanjšuje, je rak želodca četrti najpogostejši vzrok smrti. Po diagnozi, ki je po navadi postavljena prepozno, je povprečna življenjska doba bolnika pet let.

Zdravniki upajo, da bo projekt množičnega testiranja zaživel tudi po koncu evropskega projekta, saj poleg zgodnjega odkritja bolezni projekt prinaša velike prihranke. Zdravniki trdijo, da sta testiranje in preventivno zdravljenje neprimerljivo cenejša kot zdravljenje raka ali drugih bolezni, ki jih bakterija lahko povzroči.

Zdravstveni dom Ljubljana prosi vse občane, ki so prejeli povabilo za testiranje, da se nanj odzovejo.